»Čez nekaj minut me bo mogočna vesoljska ladja popeljala v oddaljeno vesolje. Kaj lahko povem v teh poslednjih minutah? Mojo celotno preteklost vidim kot en sam trenutek; vse, kar sem do zdaj doživel in počel, je bilo v pripravah na ta trenutek. [...] Zelo sem srečen, da bom lahko prvi v vesolju, da se bom lahko kot prvi vrgel v srdit, do zdaj nepredstavljiv boj z naravo – o čem večjem ne bi mogel niti sanjati. [...] Svoj prvi vesoljski polet posvečam komunističnemu ljudstvu, kar naša sovjetska družba počasi postaja, in kar bodo – o tem sem prepričan – kmalu postali vsi ljudje na Zemlji.«
»Vsak na svetu mora to izkusiti in videti. To je nekaj najbolj neverjetnega. To, kar ste mi dali, je najboljša in najganljivejša izkušnja, ki si jo lahko zamislim. Tako sem napolnjen s čustvi. To je izjemno, izjemno. Upam, da si od tega ne bom nikoli opomogel. Upam, da bom lahko ohranil to, kar čutim zdaj. Nočem tega izgubiti.«
»Iskreno, počutim se neverjetno privilegiranega, da sem lahko bil del odprave Apollo 11, da sem imel enega od treh sedežev. Mislim, v naši astronavtski pisarni so bili fantje, ki bi mi prerezali vrat od ušesa do ušesa, da bi dobili sedež. Sem dobil najboljšega? Ne. Sem bil zelo zadovoljen s tistim, ki sem ga dobil? Da! V meni ni nikakršne grenkobe ali nezadovoljstva. Zelo, zelo vesel sem.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju